Gibovi športniki: intervju z judoistko Zarjo Tavčar!
Kako bi opisala tekmovanje (EP Poreč) na splošno. To je bilo verjetno eno izmed večjih tekmovanj, ki si se ga udeležila?
»Tekmovanje je bilo izpeljano zelo dobro. Organizatorji so morali vložiti veliko dela, da je tekmovanje lahko sploh potekalo in to jim je odlično uspelo. Da, tekmovanje je bilo eno izmed večjih, ki sem se jih udeležila, ampak drugače zelo podobno vsem ostalim. Le konkurenca je bila veliko večja.«
Da si prišla do teh dveh zelo dobrih uvrstitev, je bilo potrebnih kar nekaj borb. Katera borba ti je fizično in psihično predstavljala največji izziv in kako si se soočila s tem med tekmo?
»Prva borba mi vedno prestavlja velik psihični napor, saj z njo nekako »otvorim« svoj nastop na tekmovanju. Največji fizični in psihični napor pa sta mi verjetno predstavljali borbi za kolajno. Nasprotnice sem dobro poznala in vedela, da sta zelo dobri. Vsaka borba pa je bila na svoj način težka.«
Kako so v luči vseh korona omejitev potekali treningi in priprave? Verjetno je glavno vlogo tu odigral tudi trener Marko Prodan?
»Že na začetku sezone, v prvem valu epidemije, ko so se telovadnice zaprle smo ostali doma. Program za treninge mi je poslal moj trener Marko Prodan in me vse skozi tudi spodbujal in budno spremljal.
Programa sem se držala in doma veliko trenirala. Čez poletje smo nato lahko »normalno« trenirali. Treningi so potekali v klubu, udeležila sem se tudi borbenih in kondicijskih priprav. Žal so nam zaradi korone odpadle tudi kakšne priprave in treningi v tujini.
Slab mesec pred tekmovanjem pa sem bila tudi pozitivna na korona virus. Tako sem spet ostala sama doma in trenirala po navodilih trenerja. Po končani karanteni mi je ostalo še 14 dni do tekmovanja. V tem času sem trenirala sama skupaj s trenerjem v klubu, ki nama je to omogočil. Takrat je bilo le še potrebno pripraviti taktiko in »zbiti« kile.«
Kaj ta uvrstitev pomeni zate in za tvojo športno kariero?
»Uvrstitev mi pomeni veliko, saj vem koliko dela in truda sem morala v to vložiti. Vesela sem, da se je moj trud, tudi v tem »drugačnem« letu poplačal. Uspeh pa mi tudi daje novo motivacijo in »moč« za mojo nadaljnjo športno kariero.«
Kakšni so tvoji občutki sedaj po tekmovanju?
»Občutki so mešani. Po eni strani sem vesela za dobre borbe in dober uspeh, še zmeraj pa je malo grenkega priokusa, ker se mi je dvakrat izmuznila medalja.«
In tvoji načrti za naprej? Se približuje še kakšno tekmovanje?
»Novih tekmovanj kaj kmalu še ni na vidiku. Najprej si želim sanirati staro poškodbo in se nato zdrava vrniti na tekmovanja.«
Ker takšno intenzivno športno življenje zagotovo vpliva na vsakodnevno dinamiko, smo z Zarjo govorili tudi o tem, kaj pomeni življenje vrhunske športnice.
Takšno športno življenje zagotovo ni tipično življenje, ki ga živijo tvoje sovrstnice in sovrstniki? Kako usklajuješ vsakdan (študij, šola, prijatelji in družina) ter treninge. Je potrebno kar nekaj koordinacije, lahko bi rekli tudi odrekanj?
»Sama usklajujem šolo in šport dobro, že od osnovne šole. Seveda je potrebno kar nekaj koordinacije in tudi odrekanj. Za družino in tudi prijatelje pa se vedno najde čas. Sama se zelo rada družim s prijatelji, saj se tako tudi sprostim in naberem energije za nove treninge.«
Kako bi opisala prednosti športnega življenja? Bo tudi v prihodnosti v ospredju tvojega življenja in kariere šport?
»Moje športno življenje mi je prineslo veliko pozitivnih stvari. Spoznala sem nove ljudi, prepotovala že kar nekaj sveta in se sama soočila že z nešteto stvarmi, bodisi slabimi ali dobrimi. Vse to mi pomaga, da se tudi v življenju lažje spopadam z izzivi. Zdi se mi, da se bom celo življenje ukvarjala s športom.«
Kaj bi sporočila vsem mladim judoistom in judoistkam, da bi jih motivirala k ukvarjanju s športom, kljub trenutni situaciji z omejitvami treningov.
»Trenirajte zdaj in bodite boljši od drugih kasneje v življenju!«
Zarja Tavčar, Športno društvo GIB, 19.11.2020