V sklopu športnega projekta Erasmus+ se je ta konec tedna v športnem društvu GIB v Ljubljani odvijalo več okroglih miz in delavnic na temo inkluzije v šolah in športu. Projekt z naslovom Jita Kyoei se imenuje po japonskem izrazu za temeljno načelo juda.

Sobotno srečanje sta otvorili predavanji splošnega pregleda tematike. Zgodovinar Rok Jerman je predstavil zgodovinski okvir nastanka in razvoja juda, torej obdobje od preloma med 19. in 20. stoletjem do časa po drugi svetovni vojni. Članica hrvaške športne zveze Tara Pavič pa je predstavila nastanek juda ter njegovih vrednot in etičnih načel.

Pedagoška svetovalka za športno vzgojo Nives Markum Puhan z zavoda za šolstvo je pojasnila, da se inkluzija ne tiče le ljudi, ki jih dojemamo kot drugačne od sebe, saj se je že vsak kdaj počutil izključeno. Pri tem je poudarila razliko med inkluzijo, ki pomeni sprejemanje drugega, in integracijo, ki pomeni prilagajanje.

Strokovnjakinja je poudarila, da so bolj pomembna dejanja učiteljev in trenerjev, kot napisano v učnih načrtih. V institucijah, kot je šola, bi se morali otroci naučiti kritičnega mišljenja, razumevanja in osebno rasti, ne le predelovati snovi. Judoist in trener Mojmir Kovač je pri tem dodal, da je pri inkluziji ključen vzor trenerjev. Otroci si zapomnijo njihova dejanja in besede, zato ves čas vplivajo nanje.

Psiholog in profesor športne vzgoje dr. Silvo Koželj je izključevanje drugih iz družbe povezal s samozavestjo. Do drugih in do sebe imamo namreč lahko pozitiven ali negativen odnos. Kombinacija teh dveh odnosov pa se kaže v družbeni dinamiki. Če se počutimo boljši, kot so drugi, izključimo njih. Ko pa mislimo, da nismo dovolj dobri za določeno družbo, izločimo sami sebe. »Nihče si ne želi iti v kotu,« je povedal. Nekateri, ki se počutijo slabši, potlačijo druge, da jih postavijo na enako raven. Vključitev brez izključitve drugih je težka. Večinoma je potrebna pomoč učiteljev ali drugih avtoritet.

V sobotni diskusiji je prispeval tudi novinar Igor Bergant. Povezal je vlogo medijev pri današnji prezentaciji športov in vključenosti. Za vključenost vseh v novice so odgovorni novinarji, vendar današnja ekonomska politika tega ne spodbuja. Posamezne organizacije naj zato poiščejo medijsko pozornost ali se predstavijo same.

Povedal je, da imajo judo klubi v današnjem času dobro pozicijo, da se predstavijo v medijih. Imajo namreč razdelane vrednote in tradicijo znotraj organizacije in s tem jasno sporočilo. Poleg tega imajo možnost predstavitve samih sebe, kar omogočajo mobilni telefoni in internet. Pri poročanju pa je treba je biti odgovoren.

V drugem delu dneva so udeleženci diskutirali vprašanja, povezana z inkluzijo. Menjali so skupine in vprašanja na način kavarniškega pogovora. Preko dialoga so prišli do spoznanj o svoji izkušnjah, izkušnjah drugih in načinih, na katerih se lahko izboljšajo.

V nedeljo je potekal seminar in praktični del za trenerje juda. Diskutirali so, kako bi morali delovati za najboljšo inkluzijo na treningih.