Rajko Fatur

vodja JK Šiška
mojster juda 6. DAN

Leta 1961 sem kot golobrad deček s podeželja prišel v srednjo šolo v Ljubljano. Zvečer sem se pripeljal z vlakom na glavni železniški kolodvor in se peš odpravil v internat. Po poti, ki je vodila mimo razsvetljene dvorane, v kateri so se na moje veliko presenečenje vneto premetavali v bela, pižamam podobna oblačila oblečeni fantje, opasani s pasovi različnih barv. Ustavil sem se pod okni in strmel – v te fante, ki so različne mete izvajali z golimi rokami, in se čudil, da so se tako hitro pobirali in brez bolečin nadaljevali z drugimi meti. Ne vem koliko časa sem strmel in jih občudoval. Name so delovali kot magnet, nisem se mogel premakniti, dokler se nisem zavedel, da bom zamudil pravočasni prihod v internat. Res sem zamudil, dobil sem opomin, vendar sem takrat tudi sklenil, da bo ta šport moj šport. Že naslednji dan sem se vpisal v začetni tečaj in tako me je judo zaznamoval za vse življenje, saj sem vse od takrat neločljivo vezan na naš klub.

Rajko.Fatur(at)siol.net

Anja Dobovšek

profesor športne vzgoje

mojster juda 4. DAN

Verjetno je veselje do dela z otroki vgrajeno že v moje gene, saj izhajam iz družine z dolgo zgodovino učiteljev. Za trenersko delo sem se odločila po koncu srednje šole, ko sem se vpisala na Fakulteto za šport. Sedaj sem trener že 16 let in kljub temu, da je trenersko delo naporno in ima precej nenavaden delavnik, mi nikoli ni bilo žal, da sem se tako odločila.

Sama v judu vidim več kot le šport in pehanje za rezultati. Trening juda te navadi na trdo delo, saj pri judu ni bližnjic in hitrih poti do uspeha. Nauči te vztrajnosti, potrpežljivosti in borbenosti, ki pride v življenju še kako prav. Vsakič ko pri mojem delu naletim na oviro se spomnim izreka, ki je tesno povezan z judom: Na svetu sta dve vrsti ljudi. Tisti, ki iščejo izgovore, in tisti, ki iščejo pot. Z dovolj truda in iznajdljivosti se vedno najde pot.

041 / 725 - 665
judo@gib-sport.com

Grega Makovec

trener juda

mojster juda 3. DAN

Grega Makovec je trener naše skupine vrhunskega športa. Njegovi trenerski začetki segajo v leto 1989, ko je pričel kot asistent v začetnem tečaju juda. Od takrat je prehodil dolgo pot od trenerja dečkov pa vse do trenerja sedanjih slovenskih reprezentantov. Danes trenira 5 slovesnkih reprezentantov v članski in mladinski konkurenci, ter številne mlade perspektivne tekmovalce.  Je vrhunski stokovnjak na svojem področju in pravi športni zanesenjak. Brez njega naš klub vsekakor danes ne bi bil to, kar je.

Andrej Pavlin

trener juda

mojster juda 2. DAN

Pri desteih letih sem se odločil, da  bom začel trenirati judo. Razlog: »dejmo probat, kaj je to judo?«.  Takoj mi je  postal zelo všeč. Pri 22ih letih sem se odločil, da bom prenehal s tekmovalnim judom in se bom začel ukvarjati s trenerstvom.
 

Zanimivo pri judu je to, da se ga učiš celo življenje.Toliko različnih stvari obstaja, da se jih je nemogoče naučiti. Najboljše pa je to, da lahko vsako tehniko prilagodiš svojim fizičnim sposobnostmi in konec koncev si lahko izmisliš čisto novo tehniko meta ali parterno tehniko. Trenutno imam skupino zelo perspektivnih tekmovalcev in upam, da bomo skupaj dosegli najboljše tekmovalne uspehe.           

040 / 168 - 666
andrej.pavlin(at)gmail.com

Grega Rankel

trener juda

mojster juda 3. DAN

Z judom sem se začel ukvarjati razmeroma pozno, v sedmem razredu osnovne šole, ker je začel judo trenirati tudi moj mlajši brat. On je judo kmalu zapustil, jaz pa sem s treningi kljub temu nadaljeval. Moji judoistični začetki niso bili ravno najbolj vzpodbudni – bil sem bolj velik in štorast, vendar se je s časom tudi to popravilo (velik sem še vedno, štorast pa malo manj kot prej), za kar ima gotovo veliko zaslug prav treniranje juda, kjer sem na treningih, tekmovanjih in pripravah spoznal tudi veliko ljudi. Ker sem ugotovil, da so judoisti v redu družba, sem tudi zaradi tega laže vztrajal pri judu.

V času, ko sem še aktivno treniral, sem najbolj užival na tekmovanjih, ob začetku študija pa me je vedno bolj začelo zanimati tudi trenersko delo. Začel sem hoditi na treninge kot Anjin asistent, čez nekaj časa pa sem dobil tudi svojo skupino – naš prvi judo vrtec. Ugotovili smo, da se z majhnimi otroki dobro razumem, zato sem začel prevzemati vedno več skupin z našimi najmlajšimi judoisti. Med otroki se še vedno dobro počutim in upam, da bom še dolgo lahko trener malih judoistov.

040 / 668 - 431
grega.rankel(at)gmail.com

Natalija Regina

profesor športne vzgoje

mojster juda 2. DAN

Davnega leta 1987 sva s prijateljico Andrejo z ulice zagledali plakat, ki je vabil nove, mlade judoistke in judoiste v začetni tečaj juda. Andreji je bila ideja takoj všeč in me je začela pregovarjati, da bi šle vsaj pogledat kako to izgleda. No pa sem pristala na to »grem s tabo pogledat« in tako se z judom »gledava« še dandanes.

Kmalu je judo postal pomemben del mojega življenja, začela so se tekmovanja, višji pasovi, priprave in druženje izven treningov. Na začetku študija sem začela s trenerskim delom, ki me je izpopolnjevalo še veliko bolj, kot prej samo treniranje. Delo z otroki sem oboževala in tudi danes, ko treniram najmlajše judoiste, ni nič drugače, čeprav si mnogokrat, ko so nagajivi rečem: »Ampak letos je pa res zadnjič, da mi »tamali« živce kravžljajo,« a kaj, ko me njihov navihan pogled zmeraj »stopi« še posebej, ko pridejo na trening in rečejo:«Natalija, kok sm jst pogrešal judo.

programi(at)gib-sport.com  

Marcel Ognjenovič

trener juda

mojster juda 3. DAN

Trenirati sem pričel v starosti 8 let leta 1987. Stanoval sem v hiši nasproti našega društva in opazoval judoiste, ki so hodili na trening. Tako sem se odločil, da želim tudi jaz trenirati judo.   

Kot otrok sem bil izredno hitre jeze in pri judu sem se postopoma naučil samokontrole. V zgodnjih dvajsetih letih sem imel hujšo poškodbo kolena in sem moral na operacijo. Takrat sem za za eno leto prekinil tekmovalno kariero in se pričel ukvarjati s trenerskim delom.

V vseh letih treninga juda sem si pridobil veliko izkušenj, ki jih želim prenesti na mlade rodove. Predvsem želim našim mladim tekmovalcem privzgojiti borbenost, delovne navade, vztrajnost  in občutek za odgovornost do sotekmovalcev. 

 marcel.ognjenovic(at)gmail.com

Damjan Mišmaš

trener juda

mojster juda 3. DAN

Moje veselje do borilnih veščin sem verjetno podedoval od očeta, ali pa me je on samo znal navdušiti zanje. V šestem razredu sta me starša vpisala v Judo klub Šiška, a se je moje veselje zaradi poškodbe kmalu končalo. Vendar mi je judo zlezel pod kožo in v sedmem razredu sem ponovno poskusil. Tokrat bolj uspešno. Kar nekaj let sem uspešno treniral in tekmoval. V moji tekmovalni karieri je bilo seveda veliko vzponov in padce, pa tudi kakšna poškodba. Vendar sem treninge vedno jemal zelo resno in to je mi je obrestovalo. 

Pred nekaj leti sem uspešno opravil vse potrebne izpite za trenerja in znanje juda pričel prenašati na mlade upe v začetnem in nadaljevalnem programu. V lanskem letu pa sem svoje znanje nadgradil še s sodniškim izpitom. S ponosom lahko povem, da je judo zame najlepši šport in če bi še enkrat izbral, bi se prav gotovo ponovno odločil za judo.

damjan.mismas(at)siol.net 

Marko Prodan

inštruktor juda

mojster juda 1. DAN

Judo treniram že 13 let. Od majhnega me je zanimal šport in srečo imam, da sem pred dvanajstimi leti na televiziji zagledal oddajo, ki je prikazovala samoobrambo in predstavljala naš klub, Judo klub Šiška. Sedaj sem aktiven tekmovalec že nekaj let in poskušam trenirati judo na čim višjem nivoju.  Mednarodna konkurenca je močna, vendar z pozitivnim pristopom do treningov, trdim delom in voljo vem, da lahko dosežem dobre rezultate.     

 V Sloveniji sem osvojil že vsa državna prvenstva, manjka mi samo še prvo mesto v ekipnem tekmovanju v prvi slovenski ligi, katerega mislim osvojiti z domačim klubom v bližji prihodnosti.

Zelo me zanima tudi delo z mladim neizkušenimi tekmovalci, saj se zavedam, da je pri našem športu še veliko stvari, ki bi se jih dalo izboljšati. V prihodnosti želim svoje izkušnje in znanje, ki sem jih pridobil kot tekmovalec deliti z njimi.

marejudo(at)gmail.com      

Maša Kosmač

trener juda

mojster juda 1. DAN

Moje ime je Maša Kosmač in se z judom ukvarjam že od prvih let osnovne šole. Za mnoge je judo tekmovalni šport, kjer gre predvsem za zmago. Zame je judo veščina in način, kako se spopadaš s preprekami v življenju. Vedno sem imela strah pred tekmovanji, ampak treningi so bili pa nekaj, kar me je držalo pokonci skozi »kritična leta«. Pred vsakim treningom je bilo le eno vprašanje in sicer: Kaj bomo pa danes delali? Prav to zanimanje me je pripeljalo do tega, da se mi je porodila želja, da sama sestavim trening. 

Na začetku je bil kar velik izziv, saj ni bilo tako lahko, kot je izgledalo vsa leta, ko sem bila prisotna kot vadeči. Želja, da delam z otroki se je lepo ujela s tem, da sem začela učiti. Zelo zanimiva predavanja, katerih sem se udeležila za pridobivanje novega znanja, so mi pomagala, da je vodenje treningov lažje in prijetnejše. Tako sem ostala v stiku z judom tudi po vseh neprijetnih poškodbah, ki so me spremljala skozi leta treningov.

masa.kosmac(at)hotmail.com

Naja Puhan

inštruktor juda

mojster juda 1. DAN

S športom se ukvarjam že tako dolgo, da se niti ne spomnim več kako in kdaj se je začelo. Vedno sem poskušala kaj novega, nič pa ni trajalo dlje kot kako leto ali dve. V 7. razredu osnovne šole sem prišla v Šiško in v judu odkrila nekaj, kar me je pritegnilo za daljši čas.  Judo je zame ustvarjalen šport, ker med borbo veš čas ustvarjaš in kombiniraš nova gibanja in tehnike, da premagaš nasprotnika. Po osmih letih treninga - in tudi poškodb, še vedno z veseljem pridem na trening, čeprav nimam več visoko zastavljenih tekmovalnih ciljev. V klubu uživam v vedno novih preizkušnjah, v vlogi tekmovalke, inštruktorice in 'umetnice'. 

naja.puhan(at)gmail.com