Sodniki JK Šiška

Na tekmi se lepo vedem, upoštevam pravila, spoštujem tekmovalca, se ne trmim če izgubim.

Zarja, 10 let

 

FOTO: Robert Hutinski

judo_andrej_seoi_nage.jpg

Sodniki imajo na tekmovanjih izredno odgovorno in zahtevno nalogo. Če želiš postati sodnik moraš biti najprej mojster juda, kar običajno pomeni, da imaš za seboj vsaj 10 let judo treninga. Potem moraš opraviti sodniški izpit, ki nikakor ni lahek. Šele nato lahko prevzameš zahtevno nalogo sojenja na tekmovanjih. V našem klubu imamo štiri sodnike, ki opravljajo to zahtevno delo in vsi so vsaj mojstri juda 3. DAN.

 

  FOTO:  Grega M.

dule_judnic_sod.jpg

DUŠAN JUDNIČ

Mojster juda 4. DAN

Nacionalni A sodnik

 

 

Judo sem začel trenirati leta 1974, devet let sem tekmoval, potem pa sem začel voditi začetniške tečaje. Vesel sem, da je kar nekaj otrok, ki sem jih imel na tečajih, še danes zelo aktivnih v tem lepem športu.

 

Nekaj let sem bil trener  tekmovalne skupine dečkov in deklic. S tem delom sem zaradi preobremenjenosti prenehal, skupino pa prepustil mlajšim trenerjem s polno znanja in energije. Dogodek, pri katerem me še vedno spreleti srh, je potovanje na tekmovanje v Italijo, kjer nam je na avtocesti nasproti pripeljal avtomobil. Tudi pomisliti nočem kaj bi se lahko zgodilo, zato vsem trenerjem želim srečna in varna potovanja na tekmovanja.

 

Leta 1983 sem prvikrat obiskal sodniški seminar in od takrat sem tudi aktiven sodnik. V Sloveniji je največji izziv soditi finale ekipnega državnega prvenstva in to v Slovenski Bistrici, kjer so vedno polne tribune in čudovito vzdušje. To sem kar nekajkrat doživel in mi je še vedno marsikateri dogodek živo vtisnjen v spomin.

 

Omeniti moram tudi svoja neuspela poizkusa na izpitu za mednarodnega sodnika. Neuspeh me je zelo potrl, toda kljub temu sem vesel, da sem dobil priložnost in možnost, da to postanem. Pred mano je še kar nekaj let sojenja in upam, da bom karseda uspešen pri deljenju pravice na blazinah.

 

Zadnja leta vodim organizacijo klubskih piknikov, ki so znani tudi po mojem dobrem golažu in sodelujem pri velikih klubskih in društvenih dogodkih.

  FOTO: Grega M. 

pococar_damjan_sod.jpg

DAMJAN POTOČAR

Mojster juda 3. DAN

Nacionalni C sodnik

 

Sodnik sem od leta 1989. Ko sem pričel s sojenjem, sem bil z 21 leti takrat najmlajši sodnik v Sloveniji. Moja prva tekma v vlogi sodnika je bila Nagaoka in to tista ta prava Nagaoka v hali Tivoli, ki je trajala dva dni od jutra pa do poznega večera. Na blazini sem se menjal s Slavkom Baršnikom iz Zagreba, ki je bil mednarodni sodnik. Rekel mi je: »Dečko menjamo se na pol ure,« in res je šel prvi na blazino in sodil dobre pol ure, toda naslednjič sem ga uspel videti in dočakati mojo menjavo enkrat zvečer. Ko je prišel na blazino, mi je rekel: »Dobro sodiš dečko« in v takem scenariju je potekal moj sodniški krst.

 

Moje največje tekme, ki sem jih sodil, so poleg omenjenih Nagaok, še nekateri »močni« turnirji v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Na prvo mesto vsekakor uvrščam ligo Alpe Adria, v kateri so nastopale Slovenija, Italija, Avstrija in Hrvaška za člane in članice. V tej ligi sem dve leti sodil člansko ligo in pet let članicam.

 

Kot sodnik sem s svojim delom pomagal skoraj na vseh večjih tekmovanjih, ki jih je organizirala Judo zveza Slovenije.

FOTO: Grega M.

grega_rankel_sod.jpgGREGA RANKEL

Mojster juda 3. DAN

Nacionalni A sodnik

 

Že kot tekmovalec sem dobro poznal sodniška pravila, ker sem se vedno boril bolj taktično. Grega Makovec, moj trener, je zaradi tega zraven blazine »delal salte«. Navadno ni bil preveč zadovoljen.
 
Leta 2000 sem se prvič udeležil sodniškega seminarja, leto kasneje pa sem pričel soditi na tekmovanjih. Ker sem s časoma vedno manj treniral in tekmoval, sem se sojenju lahko bolj posvetil. Srečo pa sem imel tudi, da moji varovanci v judo vrtcu niso veliko hodili na tekmovanja, tako da sem lahko sodil več. Tudi napredoval sem, z D licence sodnika začetnika sem prišel do A licence nacionalnega sodnika.
 
V sojenju uživam, ker mi to, da poskušam borbe, predvsem »težke borbe«, odsoditi karseda pravilno, predstavlja izziv. Želim si vedno bolj kvalitetno soditi in še dolgo korektno opravljati delo sodnika na tekmovanjih.

 

  FOTO: Grega M. 

damjan_potocar_sod.jpg

DAMJAN MIŠMAŠ

Mojster juda 3. DAN

Nacionalni C sodnik

 

Zaradi poškodbe in operacije, ki sem jo imal v letu 2009, sem moral prekiniti svojo trenersko kariero, zato sem se odločil, da se udeležim sodniškega seminarja in opravim teoretični in praktični preizkus znanja.

Vedno sem govoril, da ne bom nikoli sodnik in kot pravi stari rek, da se zarečenega kruha največ poje, sem decembra 2009 pridobil C licenco nacionalnega sodnika.

Sojenje me je nekako vrnilo na blazine in tekmovanja, v katerih sem vedno neizmerno užival.

 

Sponzorji